Vstopiti ali ne vstopiti v ZK?

2 VSTOPITI ALI NE VSTOPITI V ZK? (2/2)

Vstopiti ali ne vstopiti zaradi kakih prednosti, ugodnosti, materialnih ali moralnih koristi, karierističnih pobud ipd. Je capinsko ravnanje. Kadrovanje v osnovnih organizacijah mora biti organizirano tako, da do takšnih dvomljivih mešetarjenj okoli sprejema v ZK [zvezo komunistov] ne pride. Toda pogosto prihaja – tam kjer ni resnega družbeno-političnega dela, pač pa birokratsko simuliranje politične aktivnosti, tam, kjer ni kontinuiranega idejno-političnega usposabljanja, pač pa situacija brezidejnosti, brezkonceptnosti ... Ljudje pogosto opozarjajo na primere karierističnih posameznikov, ki so bili brez ustreznih dejavnih in nazorskih kvalitet sprejeti v ZK, toda so tudi primeri, ko karieristi z drugačnimi računi odklanjajo vstop v članstvo; (seveda so tudi takšne situacije napaka kadrovske politike in posledica slabega političnega dela – toda so pa vendarle).

Kandidati za nove člane se s komunisti, ki jih povabijo v organizacijo, pogovarjajo o vsem mogočem. Ti pogovori zajemajo vse, od pritožb zaradi visoke članarine pa do najtežjih praktičnih in teoretičnih problemov. V njih ostaja marsikaj nedorečenega; marsikdaj pride tudi do nepotrebnih napetosti ...

Toda življenje teče dalje – organizacija se mora kar naprej obračati navzven; morda bodo novi ljudje prinesli vanjo nove ideje in pobude. Najhujša napaka je, če prekine pogovor, se zapre vase in sama melje karkoli.

V pogovorih kandidati za ZK neredko opozarjajo na resnične napake, bodisi same ZK oziroma njenih članov bodisi na nepravilnosti, ki jih ljudje bolj ali manj upravičeno povezujejo z delovanjem ZK. Običajno član ZK kandidatu za sprejem odgovori, da se bo proti napakam lažje bojeval, če bo član ZK, kakor pa če ne bo... Ali je o tem tudi zares prepričan? Ali so naše organizacije ZK dandanes večinoma že tako usposobljene in aktivirane, da so mesto pobud za kritiko in odpravljanje družbenih nepravilnosti? S kandidati za vstop v ZK se moramo resno, odkrito pogovarjati ... Poljubno govoričenje je lahko že nekakšen začetek laži.

V pogovorih ta ali oni kandidat omeni, da bi ga članstvo v ZK oviralo v njegovi svobodi. Pravi, da bi se počutil zvezanega ... Član ZK kandidatu običajno postreže z našim determinističnim pojmovanjem svobode: »Vidiš, tako je to; svoboda je spoznana nujnost. Podredil se boš naši disciplini, našemu programu, naši politiki. Ko boš dosledno uresničeval vse to, boš šele prav svoboden, saj boš udejanjal svobodo za vso družbo ...« Razlaga je gotovo pravilna, toda mogoče ima naš kandidat drugačno predstavo, drugačen pojem o svobodi. Mogoče je mlajši in zato bolj oseben. Z njim bo najbrž pogovor potrebno nadaljevati.

Pogovori s potencialnimi novimi člani so velika priložnost za idejno-politično delo organizacij in vodstev ZK. Komunisti se morajo lotevati teh pogovorov (brez lažne skromnosti) kot enakovredni partnerji ali celó kot nekakšni učenci. V pogovorih s kandidati se bodo – če bodo znali poslušati – marsičesa naučili. Najslabše je, če pridigajo bolj ali manj izrabljene, zastarele ideje iz preteklih in polpreteklih časov. Ta dialog z novinci je ogledalo, v katerem utegnejo opaziti to ali ono napako, to ali ono zadevo, ki jo kaže odpraviti, spremeniti ...

Praksa kaže, da se marsikateri resni kandidat za vstop v ZK mnogo lažje odloči za ta gotovo pomembni življenjski korak, če čuti v določeni organizaciji svež veter, delovni zanos, zavzetost za nekaj, če vidi, da komunisti poskušajo misliti z lastno glavo ... Takrat se zave, da je to pravzaprav prav Titova partija.

* * *

Duhovna misel dneva je rubrika, v kateri bomo vsak ponedeljek in petek opoldne od 3. maja do 7. oktobra v obliki radijskega podlistka predvajali košček političnega priročnika Komunistovo dejanje in misel – dostopen in pregleden, a nikakor površen učbenik za vsakodnevno politično delovanje.

Knjigo je leta 1981 izdala politična šola Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Napisal jo je pokojni Vladimir Sruk, humanist in družboslovec ter zaslužni profesor Univerze v Mariboru.

Priročnik Komunistovo dejanje in misel je dokument časa, ko je slovenski narod živel v drugačnem sistemu z drugačnimi izobraževalnimi institucijami in vsebinami. Odtlej se je naš politično-ekonomski položaj v svetu drastično spremenil, znanje predhodnih generacij pa nam je nedostopno in zakrito.

Čeprav smo iztrgani iz lastne zgodovine, so priročniki, kot je Komunistovo dejanje in misel, tudi danes lahko vodilo naprednim posameznikom, ki morajo v svojem delovanju in mišljenju zasledovati najvišje vrednote človečnosti in kolektivnosti.